PENDREK MAGAZINEREPORTAŽA: 7. DRUŽENJE/POHOD STARIH BORCEV
Mnogo nas je tistih, ki prav čakamo, da se zgodi. In ponovno se je zgodilo. Tokrat sedmič po vrsti, ponovno v mestu Maribor in ponovno v odličnem vremenu – govora je o dogodku oziroma srečanju starih borcev, ki nas je več kot očitno vsako leto več in vsako leto več se nam pridružijo tudi mladi, kar je več kot zaželjeno. O številkah udeležencev in o njihovih letnicah ne bomo, je slika dovolj zgovorna.
Sobota, 25. april, sonce na sporedu, mariborski skatepark, ki je v sila slabem stanju pa nam je kljub vsemu prinesel mnogo veselja. Domače sile, novogoriška okrepitev, (pre)maloštevilčni obisk iz prestolnice, slovenjgraška garda in gorenjska naveza smo po planu štartali na pravkar omenjeni lokaciji, stisnili trik ali dva, po grlu spustili hmelj, posneli kakšnega, stisnili gasilsko sliko in odpušali proti mestu. Vmes se je na poti parkrat dropnilo iz okenske police v slab meter dolgo benkino z naklonom dobrih 5 stopinj, ki se nadaljuje v obupni asfalt. Dalje najdemo fotokopirnico. Ta nas ne zanima. Zanima nas double set šteng 3+3. Kdo ga bo? Stari borci? Zanj se odloči mister Eyeceeou aka Iztok Šumatič, ki ga premaga v parih poizkusih in brez dlake na jeziku pove, da si ga je ogledoval 15 let. Kljub temu, da ga skurca s stilom Jensa Weissfloga, je ollie pod streho! Nekje na poti dalje, ko ponovno mnogoštevilčno zasedemo ceste kot da smo 21. junija, ko svet praznuje Go Skateboarding Day, skrenemo s poti – en del se nas nakrmi pri lokalnemu šabančku, drugi pa že pilijo Teotov (Teo Ivančič) drugi štuk Klinike za zdravljenje faušije, kjer trga punkrock, kjer trga odličen miniramp, kjer Luka Pen in Primož Jan trgata repliko china banka. Druženje je tukaj in druženje je tam in ker je zunaj sonce, nas velika večina pristane zunaj. Pivakanju primerno ohlajenih zelenih in rdečih ni ne konca ne kraja, planira pa se kam in kako dalje. En del nas pobrusi bližnji flat okrogle oblike, kaj hitro pa se cela horda znajde v 6. nadstropju garaže, ki je vsako leto v okviru starih borcev nepogrešljiva. Tudi tam pade ekipna slika in tudi ta je tista, ki govori o nepozabnih spustih, nasmehih na obrazu in filingu, ko se stari borec na ta dan upravičeno lahko pomlajša za dekado ali več.
Po dveh dropih in dozi adrenalina ga pušnemo še malo naprej in pristanemo pri hali GT22, kjer prvotni plan, da bi še malo podrgnili indoor mini, pade v vodo, a tam še vedno stisnemo trik ali dva, kjer zablesti avstrijski kolega Tomy Rath s kickflipom čez stožec v prvo in par poizkusov kasneje še super speed ollie čez klopco in pločnik – s flešom v glavo in ob skoraj popolni temi.
Ponovno je čas, da zasedemo ceste in zakurbljamo naše poganjalčke. Mimogrede se znajdemo pred Kolosejem, kjer po jebivetrsko odpremo vrata in odpušamo en krog, vmes še kdo kaj dropne in kmalu smo v Pik Hali oziroma pred njo. V njej padajo triki, padamo ljudje. Tomy iz rokava stisne kickflip melon grab čez voziček, sam stisnem halfcab manual backside flip out na manual pad, mladi borec Piki (Denis Pikl) preskoči polico kvoterpajpa z indyjem, Primož Jan pa slajda in grajnda flatrail in vseskupaj izgleda kot da ne ve, da je ta štanga zares dolga.
Pred halo je kafana. Kafana je domača. Njeno ime je “Pri Duški”. Ime lastnice je, verjeli ali ne, Duška. Duška je faca prve lige, njene cene pa se lahko spreminjajo glede na obnašanje gosta. V detajle ni treba da se poseže, ampak stavek “don’t fuck with Duška” pove veliko in še več, skratka Duška je kul in podpira skaterje tako kot smo mi na opisan večer podprli njen šank – po dolgem in počez. Po vseh popitih hektolitrih pridelkov domačih pivovarn nas obiščejo naši prijatelji v modrih kombinezonih. Po dolgih minutah nam s stavkom “ijite zaj s totimi becikli” vlijejo dodatno energijo, da se odpravimo na slomškov trg, kjer se ga po pričakovanjih še 2x flipne, 3x rukne, 4x nagne, 5x pade in zapretirava do zadnjega.
Nekje vmes smo kakšnega junaka izgubili, vsekakor smo že v štartu pogrešali koga (Tomaž Praunseis, Dalaj Eegol, 6 Pack Čukur, Mato Kodrič, Boris Petkovič in še kdo bi se lahko pridružil tej listi), smo pa vmes tudi podelili par nagrad – Obsešnov arhiv je ponovno postregel z dvema paroma legendarnih Airwalk šuhov One in enim eS klobučkom Ronnie Creager style, prav tako pa so bili na voljo za podelit še trije pokali – prvega je za hammer dneva dobil Ico z olliejem čez double set pri svojih skoraj 39-ih letih, drugi pokal z etiketo Thug Life je dobila Duška, tretjega pa mariborska skate legenda Gulaž.
Za konklužen ni potrebnih dodatnih besed – event se je odpeljal v popolnosti, slike in razne telefonske klipe si boste lahko ogledali in jih našli na strani Facebook dogodka (oziroma KLIK), na katero boste preusmerjeni s klikom na črnobeli banner spodaj, sliki, ki sta danes že z nami je sprožil timer Draga Emberšiča, nekoč v bližnji prihodnosti pa se vam bomo javili še enkrat – tokrat z videom iz nepozabnega 25. aprila 2015.
SKATEBOARDING IS FOREVER!
POVEZAVE
