PENDREK MAGAZINEINTERVJU: Tomi Oblak
Kristalno jasno se spomnim tistih poletnih dni v poznih 90-ih, ko sem odšel na svoj prvi kontest izven Ljubljane. Novo okolje, drug skejt park, novi ljudje, glasna muzika, navijanje, najboljši vibe ter skejtanje od zgodnjih popoldanskih ur do nočnih zajebavanj (skateboards included). Starejši skejterji so vedno bili in vedno bojo vzor mladcem in en tistih je bil zame tudi Tomi Oblak – triki tukaj, triki tam, drugačen skateboarding, kreativnost, energija, zadovoljstvo ob dogajanju, skratka ni da ni.
Od prvih debat pa do danes je minilo 10+ let v katerih sva se dodobra spoznala, tukaj, zdaj pa še “javna” debata o tem in onem (za ogled slik v večji ločljivosti KLIK nanje)…
[rock n roll]
MF: Si en tistih še iz tastare generacije mariborskih skejterjev, ki so še vedno aktivni na področju skateboardinga. Imaš lepe spomine na začetke? Kdaj se je stvar štartala pri tebi?
TO: Spomini so normalno lepi in v teh letih se jih je nabralo precej – od razkrivanja raznolikih spotov pri nas in po Evropi pa do spoznanj in srečanj z najboljšimi skejterji našega planeta (Jamie Thomas, Geoff Rowley, Kareem Campbell, Mark Gonzales, Mike Vallely, Daewon Song, Sean Sheffey…).
Vse se je začelo s prvim darilom od očeta za božič, katerega sem seveda lahko preizkusil komaj kake 3 mesece kasneje, kajti zime so bile takrat malo daljše. Najprej se je vse odvijalo na domači ulici, kasneje premik do bližnjih mest in nastopi na prvih kontestih. Nikoli pa seveda ne pozabiš prvega skejta in seveda prvega hudega trika. In v vseh teh letih poskejtavanja skozi čas moram priznat, da sem užival vsako obdobje po svoje…
[Tomi in Jamie Thomas]
MF: Kako pa gledaš na današnjo situacijo, če jo primerjaš z zlato preteklostjo, ko smo vsi zadovoljni drkali namazane pločnike, uživali na kontestih…?
TO: Današnjo situacijo pri mojih letih vsak skejter opiše manj barvito in veselo, ne gre več vse skupaj za pure pleasure kot nekdaj in bolj ali manj se vse vrti okoli firm in dogodkov, ki pač niso usmerjeni na čisti freestyle kot nekoč, temveč bolj tehnično podlago, na kateri uspejo le najhujši. Moje generacije pač rade pogledajo v čas nazaj, kjer je prevladoval fluorescentni t-shirt, vulcanized podplat in 9,0 deck pod nogami na kolesih 60mm in na stil rolkanja po krivinah in v poolih, ki se z veliko vnemo spet vrača med nas.
[double frontside rock, Tomi in Igor Wenzel]
MF: Pa se ti zdi, da ima slovenska skate scena kakšnega mladca, na katerega bo treba v prihodnosti računat?
Na štajerskem imamo kar nekaj mladcev na katere bi se dalo računat za obstoj tega športa in oblikovanja styla in scene, vendar je tako močna in vztrajna tudi konkurenca iz drugih regij ter krajev. Na raznih dogodkih, ki jih tudi sam prirejam, se da zelo lepo ocenit kdo kaj pomeni na svoji rolki in z veseljem sem mu pripravljen pomagat, da se v tem športu lahko vtre se globje na sceno.
MF: Ukvarjaš se s 100 in 1 stvarjo, vsaj kar zadeva športov z desko. Katerega lahko izpostaviš in postaviš na 1. mesto?
TO: Lahko omenimm da snowboardam in windsurfam, pri obeh stvareh sem tudi vaditelj z licenco, kar pomeni, da lahko učim posameznika boardat in surfat, bom pa na prvo mesto postavil kar surfanje, namreč dosti raje imam poletje, potovanja, topel veter in ocean v bližini. Pravijo, da moraš uživat in si vzet po svoje vsak letni čas kot čudovit in neverjetno lep trenutek v svojem življenju, vendar en ti mora bit najljubši ne? Torej, poletje je zame, hehe.
[v akciji na windsurfu…]
[…in na snowboardu]
MF: Kako si prišel do ideje, da boš štartal svoj lastni tattoo “studio”?
TO: Ideja je v glavi že zelo dolgo, že z mojimi prvimi risbami sem najprej presenečal najprej starše, potem sošolce in navsezadnje tudi prijatelje. Moram povedat, da imam to po dedku, ki je bil umetnik. Risal je pokrajine, ima kar nekaj restavracij, lokalov in prijateljev doma njegove slike. Prideš v obdobje, kjer si enostavno želiš delat nekaj kar te veseli in sprošča in da je na koncu viden rezultat tvojega dela. Malo takih služb poznam. Marsikdo se najde kje drugje kot se jaz npr v risanju, in potem iz tega izvirajo tudi druge tehnike, kot je risanje na kožo – tetoviranje. Glede na to, da sva oba oz tudi najini kolegi v bolj punk, rock in skejt sceni, veva oba, da tattooji spadajo sem zraven, torej, zakaj ne bi probal kaj v tej obliki umetnosti?
MF: Kje te lahko bodoče stranke dobijo?
TO: Moje stranke so večinoma moji kolegi, ki so mi tudi zaupali svojo kožo za moje prve linije in ustvarjanje, dobijo pa me v Mariboru – delam v lokalnem skejtshopu Obsession (ex Freak Chick) ali pa me pokličejo na telefon in enostavno doživijo mojo umetnost tudi na lastni koži, hehe. Pa na facebooku tudi – KLIK
[Pirate Needle Tattoos]
MF: Brez tega vprašanja itak ne morem – naj skate video in naj rajder.
TO: Mislim, da mi je res top video v začetnem obdobju bil Trilogy, iz videa najhujši rider Kareem Campbell. Nadaljevalo se je z Zero videi in najboljšim Jamiejem Thomasom. Še vedno predstavlja ideal glede trikov in svojega stila na rolki.
MF: Kakšna muzika pa te osebno najbolj inspirira, da počneš stvari tako kot jih počneš?
TO: Skozi obdobja sem poslušal vse in tudi zdaj kar raznoliko izbiram glede na trenutek in okolje. Mislim, da mi je trenutno največja inspiracija s podlago starih bendov med 70-imi in 90-imi leti. Naštejem lahko Black Sabbath, Uriah Heep, David Bowie, Tina Turner, čeprav ne morem brez dobrega starega punkrocka, nekaj časa sem imel pa v glavi samo metal (v živo videl 2x Slayer, Metallico in Iron Maiden cca 6x)
[ollie]
MF: Kje se vidiš v prihodnosti, glede na to, da v času recesije nikoli ne veš kako bo izgledal jutri?
TO: Hja, načeloma vsi strmimo k varni službi in zavetju tukaj na domačih tleh. Tako pač narekuje klasična življenska pot, čeprav misel v glavi narekuje drugace. Želim si, da bi mi uspelo s tole umetnostjo v katero se poglabljam vedno bolj…
MF: Tvoje lastne besede za finiš…
TO: Živi, kot da je to tvoj zadnji dan, čeprav malokdaj pomislimo na ta stavek in preveč čakamo na jutrišnji dan…
POVEZAVE
