INTERVJU: Sebastjan Lesjak
January 29, 2020   //   By:   //   Vsebine, Domači, Skate, Domače novice, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Ponovno je pred vami intervju, intervju s slovenskim skejterjem, ki se ga boste spomnili predvsem tisti, ki ste že poganjali v času prehoda v tretji milenij. Sebastjan Lesjak, Seba, Lotek ali pa kakorkoli drugače, je bil nepogrešljiv del ljubljanske garde iz Cankarjeve ploščadi. In tako kot gre čas naprej, se je tudi Lotek napotil dalje. Skejt je postavil v kot in kot bumerang se je iz kota skejt postavil nazaj tja kamor spada – pod Lotekove noge. Kdo pa je ta tip, se marsikdo sprašuje danes? Zelo verjetno je on kar tisti glavni člen, ki je povezal takratnji video Youngsters 2 v celoto. Pa naj Lotek, povratnik na skejt leta 2019, pove več. Prijetno prebiranje!

Lotek himself (desno); fotografija je last Bora Kirna (na sliki levo)

MF: Lotek, welcome back. A lahko tako rečemo? Dej povej, predvsem za tiste, ki ne vejo kdo si in kaj si, starinam pa osveži spomin. Pa kje si bil zadnjih 10 let, damn it!
SL: Ja, kar lahko rečemo temu welcome back, haha. Po dolgih 8, skoraj 9 letih, ko v tem času dobesedno nisem stopu na skejt, sem se ponovno vrnu na sceno in morm rečt, da se počutim spet 15 let mlajši, znova se zabavam pri skejtanju, hkrati pa je to zame še rekreacija in posledično neki dobrga za telesno kondicijo.
Sicer sem pa rojen Ljubljančan in večino življenja sem živel v Ljubljani. Zdaj pa sem že skoraj 10 let v Kranju, kjer živim z mojo drago Andrejo in sinom Valom. Drugače pa delam na Telekomu Slovenije že od samega začetka, najprej kot študent, zdaj pa že več kot desetletje redno zaposlen.

MF: Kdaj pa je bila tvoja era skejtarije?
SL: Kronološko gledano nekje cca od 1997 pa do 2010/2011, potem pa je prišlo teh dolgih skoraj 9 let premora. Nazaj na sceno sem se znova vrnil poleti 2019 in od takrat naprej kar aktivno skejtam, seveda kolikor to dopušča čas, služba in pa tudi vreme. No, če čist po pravici povem, je bil prvotno moj povratek na skejt že poleti 2018, ampak to prišparava za kasneje, ne? Sem pa v času pauziranja končal študij, opravil diplomo, se malo bolj posvetil karieri v službi, prišel do stanovanja, potoval po svetu in nato počasi dobil še otroka. 

(Sekvenca iz videa Youngsters 1, leto 1999)

MF: Kje vidiš “krivca”, da si se umaknil s skejtarije?
SL: Verjetno sem se ga preprosto malo naveličal, nekateri frendi s katerimi sem pogosto skejtal so takrat tudi počasi nehal furat, piko na i pa je dodala še selitev iz LJ v KR in posledično tudi izguba motivacije.

MF: Od kje vzdevek Lotek? To me je vedno zanimalo. A bom končno izvedel?
SL: Haha. Za to je “kriv” starosta slovenskega skejtanja Primož Jambrek. Vzdevek sem dobil nekje leta 1998/1999. Šlo pa je za to, da sta bila v tistem času oz. konec 90-ih na drum and bass sceni precej znana in tudi dobra DJ-a/producenta Seba in Lotek, ki sta v glavnem delala skupaj kot duo. Ker mi je ime Sebastjan oz. me kličejo Seba in ker sem takrat (pa seveda tudi še zdaj) precej poslušal DNB, mi je Jambrek (ki je bil v tistem času tudi DNB DJ po različnih klubih) dal vzdevek Lotek. Evo me.

(Ajdovščina, leto 2004)

MF: Hah, zakon! Hvala. Prejle si že omenil, da 2019 ni bila letnica tvojega povratka na skate…
SL: Prvotno je bil moj comeback že sredi poletja 2018, ampak se je vse skupi hitro oz. že po parih dnevih skejtanja precej bedno končalo. Očitno je teh dobrih 8 let “mirovanja” oslabilo moje mišice/tetive in posledica je bila strgana ahilova tetiva na desni nogi. Sledila je operacija, potem dobre 2 meseca gipsa in bergel, nato pa še cca 3 mesece rehabilitacije. Po pol leta sem začel normalno hodit, potem pa je trajalo še par mesecev, da sem ojačal nogo, začel teči in na koncu sem počasi previdno spet začel s skejtanjem. Skratka v drugo je bil comeback uspešen in od začetka poletja 2019 ponovno aktivno skejtam, zaenkrat (še) brez poškodb, razen raznih modric in prask in upam, da tako ostane.


MF: Ampak v prvi fazi, torej pred 98/99 dobo si bil rollerblejder pa dejansko si dobr fural…
SL: Ja, dejansko sem bil za tist čas dober. Če se prav spomnim sem začel nekje leta 1993/1994 in potem aktivno fural rolerje vse do leta 1998/1999. V tistem času oz. predvsem v drugi polovici 90-ih je blo aggresive blejdanje precej popularno in v vzponu, sploh glede na danes, ko je vsaj v Sloveniji precej v zatonu. Blejdati sem začel predvsem zato ker mi je blo takrat všeč in sem se v glavnem družil s frendi, ki so večinoma blejdali. Pri tem bi omenu dva, ki sta najbolj zaslužna za to. Samo Bajec – legenda slovenskega blejdanja, verjetno tudi najboljši slovenski blejder vseh časov, poleg tega pa je bil tudi prvi in mislm da celo edini slovenski pro blejder, ki je bil sponzoriran s strani ameriškega Rollerblade-a in hodil po svetu na razne conteste. Hkrati pa je zaslužen še za sketepark, ki je bil postavljen sredi 90-ih v ljubljanskih Fužinah. Ga pa verjetno marsikdo (tudi od skejterjev) danes pozna kot enega glavnih v ekipi ki upravlja s pokritim skejtparkom v Rogu v LJ. Kot drugega pa bi omenu Jerneja Keršmanca – bil je skoraj moj sosed na Viču v LJ in je tudi najbolj zaslužen, da se je v drugi polovici 90-ih postavil za tiste čase precej velik skatepark na Viču, tam kjer stoji viški Interspar. Tega skejtparka danes sicer že dolgo ni več, ampak imam nanj lepe spomine, saj sem v njem najprej veliko blejdal, potem pa še veliko skejtal.

MF: Ampak kaj je bil pa tisti klik, ki ti je naredil v sebi, da si odložil ta kolesja s čevlji in zagrabil za skejt?
Klik je prišel leta 1997, ko sem začel še skejtat. Preselil sem se v center Ljubljane in imel blizu ploščad pred Cankarjem, kjer je večina folka skejtala, hkrati pa sem se začel družit tudi z novimi frendi, kateri so v glavnem vsi skejtali. Postalo mi je všeč in posledično me je potegnilo notr. Ubistvu sem fural kar oboje. V praksi je to zgledalo tako da sem en dan skejtal, drug dan pa blejdal. Mogoče se sliši smešno, ampak se nisem mogel kar tako na hitro poslovit od blejdanja. Seveda pa na dolgi rok sem ugotovil, da oboje skupaj preprosto ne bo šlo in tako sem postopoma opustil blejdanje in se v celoti posvetil samo še skejtanju.

(Celovec, leto 2005)

MF: Pa sem mislu, da vem vse o tebi… Si pa cel lajf že computer guy, torej človek, ki spremlja tehnološke razvoje, ampak Facebooka, Instagrama in ostalih jajc pa ne jebeš. Zares pohvalno. Kako to? Daj nam navdiha.
SL: Kljub temu da sem že od sredine osnovne šole naprej non stop na računalniku in da je tud moja služba povezana z IT-jem / telekomunikacijami, nimam ne Fb-ja, ne Instagrama, ne Twitterja in tudi ne ostalih podobnih zadev. Načeloma sicer nimam nekega posebnega razloga zakaj je tako, ampak preprosto me družabna omrežja ne zanimajo kaj dosti in jim posledično tudi ne posvečam svojega časa. Glede na to, da je zdaj že mnogo let tako, bo verjetno tudi v prihodnje ostalo isto.

MF: Da ustvarjava tale intervju, sta “kriva” 2 razloga. Prvi je ta, da si zaslužiš nafilat Pendrekove vrstice, drugi je pa 20. obletnica videa Youngsters 2, ki je imel na kar celotni slovenski skate sceni kar velik vpliv. Ampak večina jih pa ne ve, da brez tebe tega videa ne bi bilo…
SL: Res lepi spomini na tiste čase. Vse skupi je blo precej amatersko, brez kakšnih sponzorskih sredstev ali česa podobnega. Načeloma je vsak od akterjev dal nek svoj prispevek (eni malo več, drugi malo manj) in tako je potem nastala celota v obliki filma Youngsters 2. Premiera filma je bla leta 2000 v klubu Gromka na Metelkovi na velikem platnu, kar je bil takrat velik uspeh za nek unknown amaterski skate film. Pa kolikor se spomnim je bil film tudi precej všeč širši množici ljudi, ki so bili vpleteni v sceno. 
Kar se tiče pa samega nastajanja je bilo vse skupaj posneto na neko čisto običajno (takrat še analogno) domačo videokamero. V glavnem sta bila za posnetke oz. snemanja zadolžena ti in Urby, potem pa smo na mojem domačem računalniku (ki je bil za tiste čase precej zmogljiv -> ja, igrce je blo treba nabijat, hehe) s pomočjo videokartice spravili posnetke iz kamere. Te posnetke smo nato obdelali, urejali, dodali prehode, napise, muziko, … in počasi je nastal celotni film. Vsa zadeva pa je bila narejena s programom Adobe Premiere, ki je bil takrat (pa mislim da tudi še danes) eden izmed boljših programov za amaterski oz. skorajda pol-profesionalni video editing. Ker noben od nas ni imel praktičnih izkušenj z video editingom na računalniku, sem v glavnem jaz kar nekaj ur svojega prostega časa študiral njegove funkcionalnosti in se ga sproti učil uporabljat. Vaja dela mojstra, haha. Skratka film je bil v celoti posnet analogno, nato pa digitalno obdelan na računalniku in na koncu shranjen v digitalni obliki enega DivX fajla, ki je ravno toliko velik da si ga spravil na en CD (torej 650mb oz. 700mb). Mogoče bi pa mogli zdej posneti še kako nadaljevanje, ki pa bi se verjetno imenoval bolj “Oldsters”, hehe.

(Lotek v videu Youngsters 2, leto 2000)

MF: Bo čas naredil svoje. Recimo. Sta pa ti in Jani Zorec ena redkih, ki sta se vrnila na skejt in sta res na hard zagnana. A koga pogrešaš izpred 15-20ih let, ki je fural oz. si želiš, da bi spet fural in se več družil v teh krogih?
SF: Zorec me je res presenetu, ker je spet ful dobr in je zlo hitr nadrku skejtanje, praktično je na istem nivoju kot je bil. Res pa je, da se je on vrnu na sceno kako leto/dve pred mano, tako da mam jaz še neki časa in rezerve, da ga dohitim, hehe. Drgač pa neki folka se nas je v zadnjih letih vrnil nazaj na sceno, seveda pa nekatere tudi pogrešam. Predvsem bi si želel, da bi se na sceni še kej pokazal Urby (Urban Petranovič), s katerim smo se včasih res velik družil in skejtal. Pa recimo Dejči (Dean Gostimirovič) bi lahko malo več skejtal (vem da mu služba vzame precej časa, ampak mogoče bi lahko še mal stisnu in malenkost več skejtal). Seveda bi lahko še našteval ampak kdorkoli se vrne od stare garde, bom zelo vesel.

MF: Torej… 2020. Kaj sledi oziroma kako bo izgledalo to leto zate?
SL: Na splošno naj bo 2020 kar se da uspešno, na vseh področjih. Seveda pa si želim v prihodnje čimveč skejtat in uživat v tem. Želja je tudi, da bi dokler še nisem preveč star in bom še aktivno fural, v Sloveniji končno dobil en taprav indoor skatepark po vzoru iz tujine. Torej malo večji pokrit plac z dobrimi objekti, ogrevanjem, lučmi,… Mogoče se to uresniči z napovedano gradnjo novega skateparka (ki naj bi bil po neuradnih informacih pokrit) v ljubljanskih Stožicah. Bomo videli, pustimo se presenetit. Ker se mojga osebnega lajfa tiče v 2020 pa se proti koncu tega leta, če bo vse po sreči, obeta še selitev v hišo, tako da bo pri tem velik dela, pa seveda pol tudi užitkov. Skate on!

(Beljak, leto 2020)

Comments are closed.