PENDREK MAGAZINEINTERVJU: Jan Petkovič
Pravijo, da prvi vtis oziroma prvo snidenje pove o človeku največ. V tem primeru to nikakor ne bo držalo. Se mi zdi, da mi je šel Petko (rahlo) na kurac od dneva ena, ko sem ga videl – tanajbolj glasen, tanajbolj pameten, brez neke vidne akcije, brez perspektive v skejtanju ampak vedno poln štosev, ob katerih ne moreš, da se ne bi nasmejal.
Kako se lahko vse obrne v mega pozitivo, kjer prej opisano dejstvo postane en sam WOW – Petko je v teh parih letih prešel v tisto fazo, ko rečemo “tip se je najdu” – super triki v živo in pred kamero, katero tudi sam kdaj pa kdaj prime v roke, preseneti vsakič, ko ga vidim, svojo jakost glasilk je spustil do tapravega tona, etc, vse to pa dokazuje, da je ujel tapravo pot. Taprav čas za kratek check out na naši strani torej!
[portret; foto: Davor Barukčić]
MF: Se mi zdi, da te je bilo pred letom oziroma dvema bolj opazit za kamero kot pred njo…
JP: Ja, vseskupej se je začelo pred cca 3 leti, ko sem kupil kamero Canon XM2 za 1000 €, ko sem jih zadel v oddaji Srečna linija, ki so jo predvajali na Kanalu A. Potem se je nekako začelo. Štartal sem snemat Tomija Praunseisa, potem sem skejtal in snemal z Urošem Kovačem, dvojčkoma Dragan, Timi, Marinko, Mark,… Bilo je kar nekaj pizdarij posnetih, od zloma gležnja od Gorča, ki se je zraven smejal pa do tega, ko smo bežali pred varnostniki v Barceloni. Jasno se je posnelo par hudih trikov, par hudih padcev… good times.
MF: Kakšna je scena v tvojem okolju, domaci vasi? S kje prihajaš in kdaj si se srecal s skejtom?
JP: Prihajam iz najbolj zajebanega kraja iz zasavja – KISOVEC ain`t nothing to fuck with. Je pa cca 5 minut oddaljen od Zagorja ter 15 minut od Trbovelj. Scena, hm… no ja, lahko rečem, da se premika. Šnicl, Janez ter ostali zagorjani snemajo vsak vikend. Đuso in ekipa s Trbovelj so naredili cel skatepark v bivši tovarni pohištva v Trbovljah, Praunseis pa ima svojo produkcijo – kaj češ lepšega. Šver pravi, da so Trbovlje magnet in da iz njega ne moreš. Hah, respect homies!
Sicer pa sem začel skejtat tam nekje med 1999 in 2000. Bil sem star 9 let, navdušila me je sestra. Peljala me je v Obsešen po prvi deck. Vmes sem nehal skejtat za 3 leta, odlomil obe nogi. Sem dobil invalidski voziček za pol leta, dohtrji pa so mi gladko rekli, da ne bom več hodil. Pa sem se pobral, zdej pa spet čeram dasku.
Drugače pa moj tipični dan (čez vikend in če je lepo vreme) izgleda nekako tako, da ustanem, jem, chillam, grem skejtat, skejtam od 3 do 4 ure, nakar se spet chilla, druži, igra xbox, poker, zabušava… Nekej spotov za furat imamo, škoda je le ta, da furajo in snemajo vedno le eni in isti ljudje…
MF: Obiskali ste Prago in Barcelono, ki vsi vemo, da sta brez dvoma na prvih mestih kar zadeva evropske scene. Ste obiskali še katero mesto/državo oz. katero evropsko mesto lahko po svojem mnenju še postaviš med top 5?
JP: Lansko leto smo bili v Barceloni in Pragi, 2 leti nazaj v Baslu v Švici. To so res zakon potovanja in mesta. Spotov hudih in rajderjev tudi, da glava boli. Sploh v Baslu, ko smo gledali evropsko prvenstvo, kjer se je videlo tisto razliko med Evropo ter Slovenijo… ma noro. To je neverjetno, vidiš Adriana Bullarda, ko gre s tremi jointi v riti in v vsakem poskusu odfura 360 shove-it čez celo piramido na flat dol… takrat si res lahko misliš tasvoje. Sicer pa Slovenci… ja, mislim, men je hudo, ko vidim, da se objavljajo videoklipi in s tem napredek. Lejmr včeri smith grind frontside flip out, woot?! Timi in Mark bosta itak kmalu next level, tako da pomoje se nivo dviga. Mesta? Evropska? Pariz sigurno, Split na Hrvaškem, Berlin, valda Barcelona, Banja Luka,…
[Petkotova tridnevna akcija v Pragi]
MF: Se ti zdi, da je prestolnica s pridobitvijo Urban Roof kaj napredovala?
JP: Urban Roof je poštena zadeva. Ne gre se zdaj a smo jači zaradi tega, gre za dejstvo, da s(m)o mladi dobili neko podporo. Vidim tudi mamice in fotrčke, ki pridejo gledat tamale in se jim to dopade bolj kot včasih, ko smo izpadli ko neki razbojniki, smo se drogiral in nevem kaj še vse so skejterji na ulici bili. Tak park ti pač omogoča napredek in z veliko vaje lahko prideš do tistega, kar vidiš zunaj. V Baselu je priletel mimo en tip in je v desetih minutah vrgel trikov za cel videopart. Tamal Axel Cruysberghs in Nassim Guammaz letita kot pero. Res so hudi… in to je tisto dejstvo – imajo hude indoor parke ter betonske parke. Sicer pa si itak to čisto avtomatsko reče vsak posameznik, da se potolaži, hehe.
MF: Kako gledaš na skateboarding v t.i. novi dobi?
JP: Res je ful drugače zdej kot včasih, ko smo doma gledali VHS kasete in komej čakali, da izide novi Pendrek. Kaj čem rečt, nisem neki fen tega novodobnega skejtanja, sem verjetno bolj old school tip človeka, samo jebiga, tako gre zdej to – you gotta love it…
[feeble, Trbovlje; foto: Tadej Gašparič]
MF: Kateri skate video je tisti no.1, ki ga pogledaš, da te napali, da se odpraviš furat?
JP: Se mi zdi, da mi je od vseh the videov Menikmati od eS še vedno en najboljših. Rodrigo TX me je takrat res najbolj navdušil. Od novejših videov pa niti nevem, verjetno kakšen TransWorldov video pa tanovi SK8MAFIA.
MF: Kaj pricakuješ od leta 2011?
JP: Leto 2011 naj bo veselo kot radiator, da bo čimveč slovenskih skate filmov, zase bom pa rekel, da bi rad še naprej tko užival na skejtu in končno spackal nek videopart. Pa valda, napredovanje je dobrodošlo…
MF: Vem, da brez muzike pri tebi ne gre. Napiši 5 komadov, ko ti trenutno poganjajo v glavi.
1) Mrigo feat. Ghet – Po Velenju
2) B.I.G. – 10 Crack Commandments
3) Tram 11 – Pad sistema
4) Bajta 13 – Mr.Steez
5) Black Street Boyz – No diggity
MF: Imaš za konec še kakšen koristen nasvet za bralce?
JP: Vedno pravim, da nasvete ni dobro poslušat, bi se pa rad zahvalil vsem, ki me supportate, pozdravil mat in fotra pa sestro moren tud nujno pozdravt, ko mi teži, če bom mel kdaj intervju, da jo morem… pa najprej rispekt za Partizan ekipo, relax ekipo, Bajta 13!
POVEZAVE
