EKSKLUZIVNI INTERVJU: Andy Anderson
July 8, 2018   //   By:   //   Vsebine, Novice, Skate, Intervjuji, Tuji, Tuje novice   //   No Comment


[Portret; foto: Luka Karlin]

V svetu istih bodi drugačen. Lahko bi trdili, da je to slogan, ki se drži neverjetnega Kanadčana po imenu Andy Anderson, ki je bil brez pardona favorit vsakega prisotnega na Flowgrind contestu 2018 v Novi Gorici pred mesecem dni. Njegova akcija je navduševala, šokirala in nasmejala – seveda v pozitivnem smislu, njegov skate je bil deležen zabodenih pogledov, njegove zmožnosti in ideje pa so marsikoga pustile odprtih ust. Po Novi Gorici je pred parimi dnevi nastopil World Cup Skateboarding v Grazu, kjer sva se ob pivu ekskluzivno za Pendrek Magazin o tem in onem. Prijetno prebiranje, nikar pa ne pozabite na ogled priloženega videa!

MF: A se lahko na kratko predstaviš našim bralcem oziroma followerjem in nam/jim poveš kaj o sebi, mogoče kakšno stvar, ki je sami na internetu ne bi mogli izbrskati?
AA: Ja, ni problema. Sem Andy, 22 let, prihajam iz Vancouvra, bolj natančno iz White Rocka in poskušam skejtat vse kar najdem. Vancouver je poln dežja, tako da se pogosto zadržujem v raznih placih pod streho, v garažah, se učim raznih casper kombinacij, se vrtim in naštudirane gibe prenašam naokrog po drugih lokacijah. Sem pa začel skejtat, ko sem imel 4 leta. Bowl in flatground sta bila primarni disciplini, ne ful dolgo nazaj sem se začel fokusirat tudi na flip trike.

MF: Kaj pa handraili?
AA: Najraje skejtam flat raile. Ker veliko vozim manuale, je potem lovljenje ravnotežja lažje prenest na furanje štang. Res ne znam nekih super težjih tehničnih kombinacij na kratkih štangah, znam pa zaradi tega vozit zelo dolge raile.

MF: Glede na to, da si začel skejtat že pri štirih letih, me res zanima, kako si prišel do tega? Ko si tako mlad, ni šans, da si že takrat rečeš “To hočem počet cel lajf”.
AA: Do skejta me je peljal fotografski spomin. Imel sem 3 leta in se točno spomnim kako je izgledalo, ko sem prvič videl enega tipa, ko se je poganjal s skejtom po cesti. Na cesti se nisem smel igrat, ta pa se je porival sredi ceste ko nor in to se mi je zdelo najbolj kul, tako da sem si za svoj 4. rojstni dan zaželel skejt. Sem bil pa star sedem let, ko sem spoznal, da je pa to res to in da se lahko neham ukvarjat z vsemi preostalimi aktivnostmi.
Vmes sem enkrat celo nehal furat za 2 meseca. Bila je res hladna zima in je glava odtavala drugam, popolnoma stran od skateboardinga. Pa je fotr opazil, da sem čuden, da nekej ne štima in me je odpeljal v enega izmed skejtparkov, kjer sem že po prvem drop-inu začutil spet nek “wow” znotraj telesa. Od tega dneva… za vedno.

[Natas spin to fakie 50-50; Foto: Luka Karlin]

MF: Kako izgleda tvoj povprečni dan, ko si doma? Pa svoj dom opiši (smeh).
AA: Hah! Ja… živim v kombiju. V bistvu je predelan rešilni avto. No, spet nekej ni ful predelan. Jogi za ležat ima notr. Pred tem tourom sva s Seanom (op.p. Andyjev manager) živela v njem pol leta. Bila sva v Kaliforniji. Včasih sva celo prespala v hotelu, sicer pa nek normalen dan preživim tako, da se zbudim, grem nekej pojest, ponavadi kaj proteinskega in potem samo skejt, stari! Skate, čilanje, henganje v plazi/parku pod mostom, vsak dan, do treh zjutri, druženje in uživanje. Zakon je!

MF: Kako pa izgleda, ko je treba it cunje oprat pa pod tuš pa ta šit?
AA: Velikrat jemo zunaj, velikokrat jemo pri kakšnih frendih pa se potem tudi prespi tam. Zajtrki, večerje, henganje, veliko sem pri TJ Rogersu (op.p. pro za Blind Skateboards). Hah, ne dolgo nazaj sem pral cunje pri njemu pa je voda čez wc školjko udarila. Vodni črpalki se je strgal, voda povsod, drek povsod, hah, kako bed mi je blo pa čeprav nisem bil kriv jaz… samo moje perilo, hah.

MF: Tvoj skate komplet je skorej tako unikaten kot samo tvoje skejtanje. Kakšne zadeve so na njem?
AA: Moja dila je daljša in širša od normalnih skejtov, ker ko sem bil mali, sem fural 10 inčev široke decke, ki so imele wheelbase tudi dolg okrog 17 inčev, kar je res ful. Se mi zdi, da mi je blo dost vseeno takrat kaj vozim in sem znal iste trike na vseh možnih skate kompletih. Takrat sem bil sponzoriran s strani Protest skejtov, kjer so mi dali šanso, da si oblikujem svoj deck. Wheelbase sem skrajšal na 15 inčev in širino decka prilagodil na 9 inčev. S časom sem dobil priložnost vozit za Powell in tudi tam so mi rekli, da si lahko deck oblikujem zase. Tako da to, kar sedaj vozim, čisto custom-made deck in se jih ne da kupit nikjer.
Kolesa so Bones experimental, ki bodo kmalu na voljo po svetu, preferiram velikost 52 in 54 milimetrov, podvozja imam Minilogo, ki imajo tako zvito obliko že v štartu, je z njimi lažje grindat, ko so čisto novi. Pod deck dam ta tanke riser pade tudi od Minilogo, ležaje imam Reds, deck je flight deck (op.p. tehnologija by Powell) pa 2 railsa našraufam spodej in sem ready.

MF: Nemorem mimo tega. Čelado furaš. Sigurno jih slišiš za vsakim vogalom, hehe… A si kdaj na hard fuknil pa jo maš al kako?
AA: U, hudo vprašanje. Že od malih nog sem jo vedno mel in sem se navadil. Valda sem jih slišal, vedno. “Nemoreš furat čelado, če maš že 18 let…” Jebiga, skušam s tega ne delat nekega cirkusa, pa čeprav ima folk s tem probleme. Revije nočejo objavit street fotk, recimo. Thrasher sploh ne. Ampak enkrat sem pa imel pri njih objavljeno fotko, haha. V rubriki Photografitti, ko so same fotke, bil je nek ollie čez decke na fletu pa sem mel glavo tako nizko, da se čelada ni videla, haha. Vidle so se samo rame pa deck, haha.

MF: Kako si prišel do Flowgrind kontesta v Novi Gorici? Ne s čim, ampak kje si prvič slišal za ta dogodek?
AA: Sean mi je povedal za to. Managerski posli, on je pa najdel Flowgrind preko The Boardr ljudi in to ravno v času, ko so imeli oni nek AM kontest v New Yorku. Tako smo se povezali in sva šla na tour v Evropo. Bilo je pa tako noro… Čisto nepričakovano, nor park, zakon folk, bowl mi je bil ful dober, muzika je bla najhujša pa street course v centru mesta… to je blo pa res… wow, res respect vsem, ki delate ta event. Upam, da se še vrnem in da bo čas dopustil.


[Frontside Nosegrind; Foto: Luka Karlin]


[Crooked Grind; Foto: Luka Karlin]

MF: Itak si crowds favorite kamorkoli greš, ti samo pridi! Zdejle pa zamujava best trick kontest pa da ne zamudiva celotnega sešna, še povej kako zgleda tvoj jutri.
AA: Prov jutri jutri, ko je nedelja?

MF: Tudi jutri. Kontesta je itak zdejle konec, sigurno bo relaksacija na sporedu, ampak potem… Kaj te čaka dalje?
AA: Ja, jutri bom delal nič, enostavno samo počivanje. Na hrbet, sem dodobra utrujen, 5 tednov sem že takole naokrog. Grem pa čez par dni domov v Vancouver, kjer me za vikend čaka še en kontest. Bowl se bo fural. In potem je še en kontest v igri. Pa še enga. Skos se kej dogaja. Ampak to so ti drugačni pogledi, a veš. Ne greš na kontest zaradi enega samega razloga. Glavni razlog je met se fino. Ko pa ni kontest pa je dogodek, so pa tukej demonstracije skejtanja za otroke, učenje otrok kako furat,… Tega ni ne konca in ne kraja. Da ne grem niti v snemanje videopartov. Vse to so neke profesionalne poti.

[Slob Fastplant na Penny boardu; Foto: Luka Karlin]

MF: Pa se počutiš kot profesionalec?
AA: Če se? Poznaš rek “Fake it until you make it?” Jaz ga fejkam.

MF: Pa to je to! Samo dalje. Na olimpijado! Se vidiš tam?
AA: Resno upam, da. Ful si želim nekako prit do finala, igrat po pravilih in potem v finalu pofurat najbolj prizadete in blesave trike na svetu, hah. Sej zveni lahko tole res smotano, ampak tko je. Kar mal sanjam o tem.


[Andy Anderson in Sandro Moral, zmagovalca bowl kontesta; Foto: Luka Karlin]

MF: Ne, stari, zakaj bi blo smotano? Men zveni prov top. Dejansko je isto rekel Evan Smith, ko je tud tak open minded rajder.
AA: To bi bilo najbolj noro ever, da bi Evan fural olimpijado. Čisto drug način skejtanja, zabavat se, sebe in druge. Oziroma niti ne tolk druge, jebeš druge, če se ti zabavaš, je to najbolj pomembno.

Instagram:

https://www.instagram.com/authenticandyanderson/

Powell (Peralta) produkti v Obsešen trgovinah:
http://www.obsession.si/no/powell

Comments are closed.