CHECK-IN: Miha Hančič

May 28, 2015   //   By: Marko Žumer   //   Vsebine, Domači, Skate, Domače novice, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Portret; foto: Ivana Cunja

Ko je v štartu, torej pred parimi meseci, padla ideja za rubriko Check-In, je bila želja pokontaktirat in povprašat marsikoga, ki je kadarkoli s skejtanjem opozoril nase pa naj bo ta najboljši contest rajder, človek z najboljšim videopartom ali pa kdo iz ozadja. Miha Hančič je bil vedno v ozadju. Tudi po njegovi lastni želji. In tako je prav – skejtaš, ker skejtaš, ker se imaš ob tem fino, ker izumljaš, ker si zadovoljen z uspehom in ker je kreativno izražanje najboljši način zabijanja prostega časa. In ko ti je idol Rodney Mullen, ki je v skateboarding knjigo pripeljal največ trikov, veš, da boš imel polne “roke” dela, da se naučiš kakšnega… Ja, Miha je en redkih, ki se je pri nas spopadel s freestyle triki. Tole, kar je pred vami, so njegove arhivske slike, njegovi sveži odgovori na par vprašanj o sebi, idolu Rodneyu, o svojem lastnem skateparku, o njegovem skejtanju danes in o skejtanju danes nasploh in pa njegov še vedno sapo jemajoč video iz daljnega leta 2009, ki ga boste brez pardona pogledali več kot enkrat. Prijetno prebiranje!

“Sem Miha Hančič, doma z Gozda, nad Kamnikom, izšolal sem se za učitelja likovne umetnosti, preživljam pa se z risanjem stripov in ilustracij.
S skejtanjem sem se srečov precej pozno in sicer šele v srednji šoli, ko je bla Avril Lavigne popularna s svojim Sk8er Boi-em. Sošolec je skejtal in mi je bilo zanimivo. Hotel sem probat, nisem pa imel ne skejta in ne tapravih čevljev. Vse mi je bilo novo. Se spomnim kako sem si šel sam kupit prvi skejt v Intersport v Kamniku. Crazy Creek je bil komplet. Dila ni zdržala dolgo, je bila pa poceni. Sem ful previdno z njim hodil čez mesto, da me ne bi kdo videl, da mam skejt – se nisem hotel prej pokazat s skejtom, preden nisem znal vsaj ollie-ja.”

“In so kmalu prišli časi, ko je bila popularna igrica Tony Hawk’s Pro Skater 2 – in pa filmčki, ki si jih dobil, ko si končal vse levele. Tam sem izvedel kdo je Rodney Mullen in potem je bilo konec. Vse njegove trike sem se hotel naučit. Na majice sem si risal pando iz Enjoi pa Globe logotip pa nujno je bilo treba imet Tensor podvozja. Še za na maturantski ples sem si namesto lepih bleščečih čevljev kupil nove Globe superge od Rodneya.”

“Na “Gojzdu” ni prav velik skejt placov, poleg asfalta na cesti imamo še tri štenge na pokopališču in ploščice pred mrliško vežico in to je to. Smo skejtali u Kamniku, šli kdaj pa kdaj do skateparka v Domžale in v Mengeš, ampak doma je bilo pa švoh. In ker se ni dalo iti vsak dan skejtat kam dlje od doma in ker je bilo težko zdržat deževne in pa sploh snežne dneve brez skejtanja, sem se lotil izdelave kar svojega skateparkca. Začelo se je z razmetanim podstrešjem nad hlevom. Eno zimo sem si vse pospravil, postavil prvi box in potem počasi dograjeval, dodajal stvari, tako da imam zdej čist lušten mini parkec z minirampo, eno še manjšo mini krivino, benkom in premičnim boxom. Ne spomnim se kolko denarja sem v to zmetal, niso pa bili veliki denarji. Še največ sem porabil za šraufe in za tavrhnje plošče, ki sem jih kupil narezane na mero v Lesnini. So pa imeli zadaj velik kontejner, kamor so metali neuporabljene odrezane kose lesa in sem si iz tam pobral vse ostalo kar sem rabil. Vržejo stran presneto veliko uporabnih kosov lesa, kar je fino za izkoristit.
Če imate voljo, čas in prostor, vam toplo priporočam, da si naredite kaj sami. Ker to je krasna reč, imet svoj prostor kamor greš lahko skejtat točno kadar ti zapaše. Sam si zdej niti ne predstavljam, da ne bi imel tega doma.”

“Moje skejtanje v letu 2015? Mal sem se potuhnil, hehe. Na konteste sploh ne hodim več. Bil sem na parih manjših, ampak to že dolgo dolgo nazaj. Nisem sproščen, če so okrog mene ljudje, ne morem skejtat isto. Pridem na kakšen sešen v Kamnik, ko Debela Veronika kej organizira pa zdej ima Alprem super indoor bowl, ampak še vedno mi je domač parkec najljubši plac za furat. Čisto sem se razvadil, hah. Ampak je krasno – samo jaz in moj skejt in triki. Se pa mogoče malo manj trudim z novimi, težkimi triki kot včasih, me pa še vedno kakšen video tako naspidira, da morem it takoj kakšno kombinacijo probat izvedet. In še vedno je najboljši občutek tisti, ko ti trik končno uspe, ko se ti skejt nalima na noge in se odpelješ naprej. Najboljši!”

“New age skateboarding… Brought to you by Nike SB… Sej je noro kaj vse zdej delajo na skejtu. Čisto res, ljudje so zmešani in to je užitek gledat. Govorim o Street League, ampak resno pa pretiravajo z oglaševanjem. Reklame mečejo vate z vsako priliko, ki jo dobijo. Še čas, ki se odšteva, ni navaden čas, ampak je Nixon clock tajm, počasen posnetek brought to you by GoPro.. Be a Hero… Monster lookback moment, Diamond Live Afterparty pa vsake 5 minut 10 minut reklam… in to vedno iste. Zato je fno se lotit gledat tekmovanja ene pol ure kasneje, ko se že vse začne, da lahko reklame preklikaš hitro naprej, haha.
Pa komentarji so grozni, ker skejter res rabi, da se mu razloži kaj je to nollie pa kolko pomaga, da veš, da je to tako, kot če bi držal bejzbol kij z drugo roko kot ga držiš normalno. Pa vse je najboljše pri Street League, pa vse je prvič na Street League, pa samo najboljši skejterji so na Street League… Mejčken pa pretiravajo, no.
Potem imaš pa tukej še ocenjevanje. 9 club, 9 club! Odpelje David Gonzales čisto hud nov trik in dobi brezvezne ocene, medtem pa komentatorja tako poudarjata kako ta format skejtanja spodbuja kreativnost, ko so pa vse kreativne skejterje že pospravil ven iz tekmovanja. Po eni strani je škoda, ko se novi udeleženci težko prebijejo naprej, po drugi strani je pa super noro, da npr. Albert Nyberg ne pride zraven pa da fura po svoje in se NE uči preračunavat za kolko točk more odpeljat naslednji trik. Prav v veselje mi je bilo zdej gledat SLS Barcelona Evana Smitha, ko jih ni jemal čisto resno, se delal norca iz gospoda, ki mu drži prst “ne, ne smeš še it, ker moramo zavrtet še eno reklamo, ker jih še nismo dovolj, a veš…” in mu sili mimo njega v stilu “bejž stran, jaz hočem to zdej furat.” Haha.
Skratka skejtanje ne bi smelo bit nastop, za katerega si ocenjen, ker je stvar pač več kot to. Meni se zdi dosti bolj osebno in se ne bi smelo omejevat v neka merila. Ma sej niti ne znam točno povedat…
Se mi zdi, da se s prodajanjem skejtanja neskejterskemu “občinstvu” en velik del bistva skejtanja izgublja, kar je škoda.
Ampak kolkor me vse moti (razen skejtanja) pri Street League, pa vseeno vedno čakam, da bo naslednji na vrsti in upam, da končno zmago pobereta Shane O’Neill ali pa Luan Oliveira.”

Video iz leta 2009